Znanstveniki in politiki pravijo, da se zaradi podnebnih sprememb soočamo s planetarno krizo.
Toda kakšni so dokazi za globalno segrevanje in kako vemo, da ga povzročajo ljudje?
Kako vemo, da svet postaja toplejši?
Naš planet se od zore industrijske revolucije hitro segreva.
Povprečna temperatura na Zemljinem površju se je od leta 1850 dvignila za približno 1,1 C. Poleg tega je bilo vsako od zadnjih štirih desetletij toplejše od vseh predhodnih od sredine 19. stoletja.
Ti sklepi izhajajo iz analiz milijonov meritev, zbranih na različnih koncih sveta.Odčitke temperature zbirajo vremenske postaje na kopnem, na ladjah in sateliti.
Več neodvisnih skupin znanstvenikov je doseglo enak rezultat – skok v temperaturah, ki sovpada z začetkom industrijske dobe.
Znanstveniki lahko rekonstruirajo temperaturna nihanja še dlje v preteklost.
Drevesni obroči, ledena jedra, jezerski sedimenti in korale beležijo podpis preteklega podnebja.
To zagotavlja prepotreben kontekst za trenutno fazo segrevanja.Pravzaprav znanstveniki ocenjujejo, da Zemlja ni bila tako vroča že približno 125.000 let.
Kako vemo, da smo ljudje odgovorni za globalno segrevanje?
Toplogredni plini, ki zadržujejo sončno toploto, so ključna povezava med dvigom temperature in človeškimi dejavnostmi.Najpomembnejši je ogljikov dioksid (CO2), saj ga je v ozračju veliko.
Lahko tudi rečemo, da CO2 zadržuje sončno energijo.Sateliti kažejo, da manj toplote z Zemlje uhaja v vesolje natanko pri tistih valovnih dolžinah, pri katerih CO2 absorbira sevano energijo.
Sežiganje fosilnih goriv in podiranje dreves povzročata sproščanje tega toplogrednega plina.Obe dejavnosti sta eksplodirali po 19. stoletju, zato ni presenetljivo, da se je atmosferski CO2 povečal v istem obdobju.
Obstaja način, s katerim lahko dokončno pokažemo, od kod ta dodatni CO2.Ogljik, ki nastane pri izgorevanju fosilnih goriv, ima značilen kemični podpis.
Drevesni obroči in polarni led beležijo spremembe v atmosferski kemiji.Ko jih preučijo, kažejo, da se je ogljik - zlasti iz fosilnih virov - od leta 1850 znatno povečal.
Analiza kaže, da se atmosferski CO2 800.000 let ni dvignil nad 300 delcev na milijon (ppm).Toda od industrijske revolucije je koncentracija CO2 narasla na trenutno raven skoraj 420 ppm.
Računalniške simulacije, znane kot podnebni modeli, so bile uporabljene za prikaz, kaj bi se zgodilo s temperaturami brez ogromnih količin toplogrednih plinov, ki jih sprošča človek.
Razkrivajo, da bi bilo v 20. in 21. stoletju malo globalnega segrevanja - in morda nekoliko ohladitve -, če bi na podnebje vplivali le naravni dejavniki.
Šele ko so uvedeni človeški dejavniki, lahko modeli pojasnijo povišanje temperature.
Kakšen vpliv imamo ljudje na planet?
Stopnja segrevanja, ki jo je Zemlja že doživela, naj bi povzročila pomembne spremembe v svetu okoli nas.
Opazovanja teh sprememb v resničnem svetu se ujemajo z vzorci, ki jih znanstveniki pričakujejo pri segrevanju, ki ga povzroči človek.Vključujejo:
***Ledene plošče Grenlandije in Antarktike se hitro talijo
***Število z vremenom povezanih nesreč se je v 50 letih povečalo za faktor pet
***Globalna gladina morja se je v zadnjem stoletju dvignila za 20 cm (8 palcev) in še vedno narašča
***Od leta 19. stoletja so oceani postali približno 40 % bolj kisli, kar vpliva na morsko življenje
A ni bilo v preteklosti topleje?
V Zemljini preteklosti je bilo več vročih obdobij.
Pred približno 92 milijoni let so bile na primer temperature tako visoke, da ni bilo polarnih ledenih pokrovov in krokodilom podobna bitja so živela daleč na severu do kanadske Arktike.
To pa naj ne tolaži nikogar, saj ljudi ni bilo zraven.Včasih je bila gladina morja 25 m (80 čevljev) višja od sedanje.Dvig 5-8 m (16-26 ft) velja za dovolj, da potopi večino svetovnih obalnih mest.
Obstaja veliko dokazov o množičnem izumrtju življenja v teh obdobjih.In podnebni modeli kažejo, da bi včasih lahko tropi postali "mrtva območja", prevroča za preživetje večine vrst.
Ta nihanja med vročim in hladnim so povzročili različni pojavi, vključno z načinom, kako Zemlja niha, ko kroži okoli Sonca v daljših obdobjih, vulkanskimi izbruhi in kratkotrajnimi podnebnimi cikli, kot je El Niño.
Skupine tako imenovanih podnebnih "skeptikov" že vrsto let dvomijo o znanstveni podlagi globalnega segrevanja.
Vendar pa se zdaj skoraj vsi znanstveniki, ki redno objavljajo v recenziranih revijah, strinjajo o trenutnih vzrokih podnebnih sprememb.
Ključno poročilo ZN, objavljeno leta 2021, pravi, da je "nedvoumno, da je človeški vpliv segrel ozračje, oceane in kopno".
Za več informacij si oglejte:https://www.bbc.com/news/science-environment-58954530
Čas objave: 21. oktober 2022